Založba Škuc, https://skuc.org/vizibilija/nina-dragicevic-ampak-kdo

Spremna beseda / Afterword: Nataša Velikonja

Nominacija za Jenkovo nagrado 2023 // shortlisted for the Jenko Award 2023

“Izvrstno napisan izvrsten koncept.” // “A superbly written superb concept.”
Veronika Šoster, Bukla, 2023

“»Ampak, kdo? se izostruje z neposrednim dramaturškim kroženjem, na ozadju katerega v pesemska jedra pritekajo prodorne interakcije, pomenljive situacije in vznemirljiva večglasja.«”
Martina Potisk, Delo, 2023

“Nina Dragičević se v pesniški zbirki Ampak, kdo? s svojim značilnim lirskim jezikom loteva konstrukcije oseb pod pritiskom družbe, oseb v objemu represivne družbe, ki jo avtorica vidi kot mali kraj, kot soseščino, oseb, ki prebivajo v represivni soseščini in to represijo reproducirajo tako v svojem sebstvu kot v okolju. Dragičević filigransko natančno, tudi z inovativnimi pesniškimi prijemi in sodobnimi eksperimenti s pesniško formo, denimo s poezijo izbrisovanja, izpisuje represirane in represivne moduse bivanja preko vsakdanjih opravkov, mnenj in interakcij, figur vsakdanjosti, ki ob pritisku družbenosti oblikujejo individualnost. Likov je več, saj gre za besedilo o komunikacijskem večglasju in soodvisnosti, toda avtorica izpostavi lik homoseksualca v klozetu, v skrivanju, kajti konstrukcija ljubezenskega subjekta v represivni družbi je konstrukcija klozeta, konstrukcija skrivanja, in sicer z dvema osnovnima težnjama, željo po družbeni prilagoditvi in željo po izstopu iz družbenega primeža, v tem boju pa slej ko prej zmaga univerzalni ideološki imperativ: ostati prilagojen. Zbirko presekava jasen etični lok, saj se naslovno vprašanje, Ampak, kdo?, kdo ustvarja to družbo krožnega terorja, vprašanje odgovornosti, prepleta skozi celotno pesniško besedilo. Novo delo Nine Dragičević sodi v kontekst sodobne poezije družbenega angažmaja; je frontalni, eruptivni sunek, ki našemu bližnjemu okolju sname krinko konstruktivnega skupnega in ga prikaže kot platformo destrukcije.” (Škuc)

Reviews // Recenzije in predstavitve

Koridor, Eva Ule: Nina Dragičević: Ampak, kdo? >>

Radio Študent, Hana Samec Sekereš: NEKDO NEKJE NEKOMU NEKAJ

Ars Aktualno, Gregor Podlogar: Nova pesniška zbirka Ampak, kdo? Nine Dragičević >>

Dnevnik, Tedenski izbor knjižnih novosi, 6. apr. 2023 >>

Zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju

Založba /*cf, 2022

spremna beseda: Tanja Rener

“Kako zveni oblast? je v našem prostoru pionirsko delo. Avtorica Nina Dragičević naslovno vprašanje v knjigi raziskuje v sferi birokracije in njenih učinkov na vsakdanje življenje: kako torej zvenijo razmerja moči? S prepletom marksistične in feministične teorije, frankfurtske šole in poststrukturalizma, analize leposlovja in filma, predvsem pa z ekskurzi v konkretne prostore birokracije na Slovenskem vzpostavi novo sociološko metodo – metodo kritičnega poslušanja –, s pomočjo katere pokaže na nevidne, a vsenavzoče mehanizme delovanja oblasti. Tako preobrne obče (pa tudi znanstvene) predstave o birokraciji in družbenih zvočnostih. Kjer se zdi, da zvočenja ni, ga Dragičević še kako prepozna. Kjer se zdi, da je birokracija nezainteresirana, pokaže, da je prav tam srž njenih naporov. Kjer se zdi, da je birokracija univerzalna, opozori na zvočno izražanje razrednih hierarhij. Dragičević nas nenazadnje opremi tudi z besediščem za sociološko obravnavo zvočnosti in, natančneje, vpelje nove raziskovalne pojme, kot sta panavralizem in cirkularni mašinizem. Ta knjiga v globalnem akademskem oziru predstavlja izvirno in izjemno aktualno delo, v slovenskem prostoru pa tudi vzpostavlja novo poddisciplino: sociologijo zvočnosti. Birokracije ne jemlje kot nečesa, kar je pač univerzalno nadležno, ampak pokaže na njene mehanizme za vzdrževanje razrednih in drugih razlik. Zvočnosti – tako govornih kot negovornih, tako zvenečih kot nezvenečih – ne razume kot samoumevnosti, danosti, ampak kot konstitutivne elemente v oblikovanju, vzdrževanju in obnavljanju razmerij moči. Ozaveščeno, kritično poslušanje se tu pokaže za izjemno uporabno sociološko orodje.”

“Absolutely transparent sonority = the very definition of music.” –R. Barthes, How to live together

Extensions of Pleasure (2019) is a sound installation in which Dragičević deals with the possibilities of sound being not only a way of expressing pleasure, but an active agent of pleasure. Two bodies in touch through their aural expression, perception and mediation of sound. Their sonic ontologies then leave the private, enter the public and involve you, the listener. From her explicit radical feminist perspective, the composer asks: Is pleasure really a romantic, sensual feeling, as it is conventionally understood? Or is it rather a point of disembodiment and destruction in its most constructive sense, as well as a carrier of unsayable consequences which derive precisely from its audibility? In that regard, is it not crucial to know that the composer of pleasure is a woman, or perhaps even two women?

The composition posits the audible of the erotic. The hearing process is circular, thereby defying traditional androcentric narratives. Extensions of Pleasure propose pleasure and its prolongation ad infinitum, both of which requires a letting go of one’s absolute individuality and propose listening to, through and within the Other. Even more, it shows the importance of the listener’s consciousness of their position in a patriarchal sonic hierarchy. It presents pleasure to the sphere of art, thus allowing for a deepened and broadened interpretation of particular sounds of that which is known but is unsociable. Pleasure is no longer only a feeling or an event, but a political statement; it is a sonic omnipresence of a doing which is not work, it is anti-work. Precisely that which the necrophilic, misogynistic, homophobic social structure seeks to silence and transform into docility and productivity.

Preview:

kompozicija za glas / composition for voice

“Vadite se umirjenosti, gospa Woolf,” rečejo Virginii Woolf. “Tudi kultura mora delati denar,” reče tisti prostak. “Nimam časa,” reče tako rekoč vsakdo. Pa da “čas je denar.” Mora torej kulturnica delati čas? Hitrost, ki naj bi čas privarčevala in torej privarčevala denar, naj bi s tem ustvarila pogoje za ustvarjanje obeh, posameznici pa preživetje. V zvočnosti vdiha in izdiha, akceleraciji vitalnosti, se zgošča sodobnost. V tresavici jezika zveneči ritem preživetvene sile. Poslušati posameznico pomeni poslušati cel svet.

World premiere: Forum nove glasbe / New Music Forum 2021, see from 02:28:31.