Category Archive: writing

Ljubav reče greva (ŠKUC Lambda, 2019)

“Nina Dragičević’s poetry book Ljubav reče greva is certainly the most striking one of all in the past year.” –dr. Igor Divjak (Sodobnost)

Ljubav reče greva is a complex and a stunning story of survival.”Domen Slovinič (Literatura)

Ljubav reče greva is a tour de force, a flowing run of words, sounds, thoughts, voices, emotions, merciless rhythms, a perpetually moving, restless, polyphonic, elusive poem, soaked with the intensity of contemporary life, precarious struggles, urban pulse, hidden realities, captivated within the airtight murmur as absolute intensity which surrounds us silently or loudly, flows as meaning itself and is manifested in forms of relations, the intimate and the public, through constructing and disappearing of subjectivities within power plays, in collision with power plays.”Luka Zagoričnik (Centralala)

Ljubav reče greva is read as a majestic long poem, as a discourse of love in its highest form.”Veronika Šoster (Večer, Festival Pranger)

“a lithesome, sonically insightful, rhythmical, masterfully carried out polyphonic painting” – dr.Irena Novak Popov, Urška P. Černe, dr. Marcello Potocco

“I dare to say that no one in the Slovenian literary horizon has so explicitly and through a merger of so many levels spoken about the wandering ghosts who dream of jobs, paid sick leaves, unemployment benefits, not to mention pensions. This hysterical position of precarious workers, of whom the ever greater part of production is dependant on and who are are excluded from all social dialogues is thus staged not only through the revival of historical meaning of what used to be and still is, but primarily of that which in society presents itself as fear of the inevitable. Her artistic colour – what can be seen is heard, what is unseen is heard, and in the context of female and/or lesbian, the unseen is brought to be heard.”Gabriela Babnik (Vrabec Anarhist)

“Nina Dragičević brings to the front xenophobia, homophobia, negative attitudes toward minorities and poverty … The in-depth listening of the expropriated lyrical subject brings about one of the more successful depictions of society and its commonly accepted anomalies.”Aljaž Koprivnikar (RTV Slovenija, program ARS)

“At some point she screamed so forcefully that we were thrown off our chairs. Her words were in harmony with the sonority of her book Ljubav reče greva; and in accordance with the way in which love overflows a human being. … She completely altered our experience of space in which only minutes ago we were taking part in a placid conversation about literature. The abyss between one and the other could not have been deeper.”Klemen Kordež (Literatura)

“This book was nominated for the Veronika Award, and rightly so.”Tonja Jelen (Poetikon Literary Journal)

Ljubav reče greva is an attempt to form a vocal dialogue of an individual with the sound of the external world, it is a performance of breathing, screaming, desire, fear, angst, affect and, most of all, humanity. This is really a performance of the phenomenon ‘love’.  And when love says let’s “go” into this performance, I go with her. To imagine, together with love, what is love.” Varja Hrvatin (Neodvisni.art)

 

[critics] 10 books from Slovenia; Literary Critics’ choice, 2020 >>>

[nominacija za nagrado Kritiško sito]

[nominacija za Jenkovo nagrado, ožji izbor / Jenko award nominee, finals]  Znanih je šest pesniških zbirk v ožjem izboru za Jenkovo nagrado

[finalistka za veronikino nagrado / Veronika award finalist] Žirija za Veronikino nagrado nominirala pet zbirk >>>  // Delo: Brane Piano: Cvet štirih pesnic in enega pesnika >>>

[recenzija] Mojstrica multiplih realnostiVarja Hrvatin, Neodvisni.art, 24. 3. 2020

[recenzija nastopa / performance review] Klemen Kordež, Na ostrem rezilu medkulturnega stika, ludliteratura.si, 29. november 2019 >>>

[recenzija / review] Igor Divjak, Nina Dragičević: ljubav reče greva, revija Sodobnost 10/2019 >>>

[recenzija / review] Gabriela Babnik, … reče umetnost pripada ljudem … rečem umetnost ne pripada …, Vrabec Anarhist, 29. januar 2019 >>>

[recenzija / review] Domen Slovinič, Neznosnost teže bivanja ali kako danes preživeti?, LUD Literatura, 2. maj 2019 >>>

[recenzija / review] Vid Bešter, Kosilo nekega molja, Radio Študent: Nekaj sredstev – vedno na voljo >>>

[tv] TV Slovenija, Pisave (ur. Alenka Zor Simoniti), maj 2019 >>>

[tv] Televizija Slovenija, 8. dan, 25, april 2019 >>>

[tv] Televizija Slovenija, Kultura, Ljubav reče greva: nova knjiga Nine Dragičević, 22. marec 2019 >>>

[Photo]: Nina Dragičević: Ljubav reče greva, koncertna izvedba knjige (Nina Dragičević, Anja Novak, Žiga Jenko), Stara elektrarna, 7.10.2019;
25. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk /25th International Festival of Contemporary Arts – City of Women; Foto: Nada Žgank

 

“Ljubav reče greva je zatorej kompleksna in presunljiva zgodba o preživetju,pomembna tudi za razumevanje stiske, ki predstavlja vsakdanjo peklensko realnost marsikaterega posameznika tukaj in zdaj. ” -Domen Slovinič

 

 

 

 

 

“Upam si trditi, da v slovenski literarni krajini še nihče ni tako eksplicitno in povzemajoč različne ravni spregovoril o blodečih duhovih, ki sanjajo, da bodo nekoč redno zaposleni, da bodo dobili plačan dopust, regres, bolniško, nadomestilo za brezposelnost, da ne omenjam pokojnine. Ta histerični položaj honorarcev, od katerih je odvisen čedalje večji del produkcije in ki so izvzeti iz vsakršnega socialnega dialoga, je torej insceniran ne samo na način obujanja historičnega spomina tistega, kar je bilo, in še vedno je, pač pa predvsem tistega, kar se v družbi kaže kot strah pred neizogibnim. Njen umetniški kolorit – vidno je slišno, nevidno je slišno, in ko gre za žensko in/ali lezbično, za priklicovanje nevidnega v slišno.” Gabriela Babnik

 

 

Nina Dragičević – Ljubav reče greva / Love Says Let’s Go from City of Women on Vimeo.

23. 4. 2019, Narodna galerija (National Gallery, Ljubljana) Koncertna izvedba knjige Ljubav reče greva (Concert performance of Ljubav reče greva) w/ Anja Novak, Žiga Jenko Foto: Domen Slovinič

 

Nina Dragičević: Ljubav reče greva, koncertna izvedba knjige (Nina Dragičević, Anja Novak, Žiga Jenko), Stara elektrarna, 7.10.2019;
25. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk /25th International Festival of Contemporary Arts – City of Women; Foto: Nada Žgank

 

Nagrada Vitezinja poezije 2018

via Založba Pivec

“Prvič se je zgodilo, da je tako strokovno žirijo kot občinstvo prepričala ista pesem, gre za pesem brez naslova, ki se začenja z verzom in seveda mi ni …”

OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE (dr. Irena Popov Novak, Urška P. Černe, Marcello Potocco)

Nina Dragičević: in seveda mi ni

V nenaslovljeni pesmi je nemogoče zgrešiti njen zvočni impulz: najprej dolgi, notranje razčlenjeni, nato kratki verzi, kjer ni nobenih ločil. Temu se pridružuje večglasje, notranji monolog in neizrečeni komentarji, ki jih prekinja v kurzivi zapisani govor drugega. Čeprav bi oblikovanost na določenih mestih lahko spomnila na neovantgardno poigravanje s črkovnimi in besednozvočnimi enotami, pa avtorica svojo pesem zaobrne v podčrtanje pomena, tako da ji črkovni znak postane temelj za gradnjo narativa. Tako vznika obramba pred simbolno močjo družbenega diskurza, torej družbena kritika z modernimi sredstvi. Zgodba je ali bi lahko bila realna, vsekakor ima močno prezenco realnosti. Jasno je, da protagonistki ni do tega in se ji ne gre tja. Namreč na radio, vadit govor. Zaradi črke ć, kajti to je kršitev slovenske slovnice (fonologije), in zaradi guturalne izgovarjave glasu r, tudi to je kršitev slovenske slovnice (fonetike). Skratka, napaka − čefurka, ki pogrkuje. Napačnost telesa in kulture. Njih, ironično poimenovanih komisija, tribunal, konzilij, ki ugotavljajo sposobnosti in »pravnomočno«− zapisano narazen, da posebej opazimo moč, ki tako rekoč uradno odloča o sprejemljivosti in sposobnosti, − »skrbi le še domovina (dom vina?)«

To je pesem o odrinjenosti, občutju ne-varnosti, ki ga je nevroznanost nedavno locirala kot pravo poškodbo, močna (vsakokratna) večina pa se mu še zmeraj posmehuje. Tudi njen sogovorec v skrajni interpretaciji spada v to nacionalno strumno večino. Opisan je ambivalentno, na eni strani celo kot njej naklonjen, njej blizu, v resnici pa njej neskončno daleč. Le tako lahko razumemo distanco, nenehno odtekanje, odhajanje in vračanje, ki jo govorka izpostavlja do njega, in razumemo njegov morebiti dobronamerni nasvet, s katerim se pesem konča:nasvet o asimilaciji, ki je sicer potopljen v banalno, navidez kritično brbljanje. Ona pa na radio, v nestrpno okolje, v večino mora, za kruh. V tej gibki, zvočno pronicljivi, ritmični, mojstrsko izpeljani večglasni akustični slikariji »smeh ihti«. Nekdo je monumentalne drže, nekdo ni te sreče: »skratka (še kar sem tu zelo močno šibka)«.Pravzaprav je z vsakim izrečenim glasom izpostavljena očitanju, »saj se sploh ne znaš izgovoriti«. Od tod tudi pomisel, da fašizem ni nikdar dokončno zaspal, ampak ga znova obujajo, pri čemer ga vselej pripisujejo drugim. Krepak duh poznavanja jezika, ki ga ta poezija izkazuje z besednimi igrami, zamolki in ironijo, je učinkovit kontrapunkt prav tisti napačnosti, ki jo protagonistki očitajo v imenu ljubezni do domovine. Se čudite, da si je avtorica izbrala za šifro Nebodijetreba?

Med njima je glasba: Glasba v konstrukciji lezbične scene

Dragičević - Med njima je glasba

Foto: Petra Hrovatin

Med njima je glasba je esejistično-znanstvena monografija, v kateri avtorica tematizira vlogo glasbe v konstrukciji lezbične scene. Preko spretnega prepletanja socioloških, kulturoloških, glasbeno-teoretskih in filozofskih podstati ter močno prisotne osebne izkušnje se nam razkriva povezovalni, navigacijski, tvorni in mestoma razdiralni značaj glasbe, ki zmore tvoriti stik mnogo preden je spregovorjena beseda.
Ali, kot zapiše Nataša Velikonja v spremni besedi, avtorica “dalje plete trdno analitsko rdečo nit njenega dela, vez med glasbo/zvokom in seksualnostjo, tokrat skorajda izključno lezbično seksualnostjo. Gre za tematiziranje glasbe kot konstrukcijskega dejavnika lezbične scene, za vpogled v zgodovino ustvarjanja glasbe s strani lezbijk, pa tudi za analizo glasbenih prioritet v lezbičnih okoljih, klubskih, produkcijskih, radijskih, festivalskih. Gre pa tudi za tematiziranje glasbe kot elementa seksualne ali erotične subjektivizacije lezbijk.” In nadaljuje: “Raziskovanje glasbe kot elementa konstrukcije lezbične scene je nekaj novega. Nekaj novega je raziskovanje glasbe kot momenta v konstrukciji lezbične identitete, pa tudi raziskovanje glasbe kot elementa konstrukcije seksualne subjektivitete pri lezbijkah … Nina pokaže na kompleksnost oblikovanja lezbične subjektivitete na primeru ljubljanske lezbične scene preko tematiziranja glasbe s področja Jugoslavije, ki v mnogih krogih zaradi svoje pogosto problematične, tudi nacionalistične in seksistične provenience ni ravno zaželena, pa vendar je v klubskem življenju lezbijk močno prisotna.”

Naslov / Title: Med njima je glasba: Glasba v konstrukciji lezbične scene / The Music Between Them: Music in Construction of Lesbian Spaces

Izdajatelj / Publisher: Društvo Parada ponosa / Ljubljana Pride Association

Leto / Year: 2017

Spremna beseda / Foreword: Nataša Velikonja

 

Recenzija / Review: Marko Karlovčec: Atonalnost konstrukcije lezbične želje in želeči erotizirani zven. Odzven, 26. 3. 2018.

Slavne neznane (Škuc, 2016)

 

Nina Dragičević, Slavne neznane (2016)

 

Nina Dragičević - Slavne neznane

Nina Dragičević - Slavne neznane

Nina Dragičević - Slavne neznane

 

Nina Dragičević - Slavne neznane

 

ENGLISH TRANSLATION:

Chapter: Shallow throat and the grand composition. Translation: Marko Karlovčec for IFCA – International Festival of Computer Arts 2018 (MFRU Mednarodni festival računalniške umetnosti 2018)

RECENZIJE, OMEMBE IN PREDSTAVITVE:

Revija Odzven (SIGIC), 2. 5. 2017. Andrej Tomažin: O knjigi Slavne neznane Nine Dragičević.

Delo, 11. 4. 2017. Gabriela Babnik: Slavne neznane: Razvijanje tapiserije neslišanih umetnic.

Mladina, 31. 3. 2017. Gabriela Babnik: Gojijo nas kot rastline v rastlinjaku.

Radio Študent, 3. 3. 2017. Marko Karlovčec: Nina Dragičević: Slavne neznane.

Revija NovaMuska, 2. 3. 2017. Nataša Velikonja: Iz neslišnega v slišno.

Recenzija Bukla, 2017. Nina Dragičević: Slavne neznane: zvočne umetnice v konstrukciji družbe.

22. Slovenski dnevi knjige, 22. 4. 2017. Nina Dragičević: Slavne Neznane, interaktivna zvočna instalacija in branje.

Predstavitev knjige in/ali zvočna instalacija v Pritličju (Ljubljana) /Book presentation and/or sound installation at Pritličje (Ljubljana) >>>