—
Cikel pogovorov in performansov Slavne neznane predstavlja zvočne umetnice tukajšnjega kulturnega prostora. Na eni strani tako širimo možnosti njihovega javnega delovanja, na drugi pa gre za dogodke, ki avtorice predstavljajo celostno; tematiziramo njihovo delo, delovne procese, kontekste ustvarjanja in biografska ter družbena ozadja. Pogovore gre razumeti v formi tribune, s čimer avtorice dobesedno približamo javnosti.
Nova žarenja v treh prelivih
1. 9. 2018, 20.00, Galerija ŠKUC
Z avtorico se bomo pogovarjali o njenem delu in pristopu k zvočnim umetnostim, prav tako pa bomo slišali izvedbo njenega novega dela, o katerem avtorica pravi takole: “Tokrat vas vabim na vpogled v ustvarjalno delavnico s študijo za novo nastajajoče delo »Nova žarenja v treh prelivih« za Petzold kljunasto flavto in elektroniko. Družina nekaj različkov Petzold kljunastih flavta je nastala v 20. stoletju in je bila prvenstveno namenjena izvajanju basovskih partov v različnih sestavih. S cenovno ugodnejšo izdelavo, saj je cev instrumenta kvadratnega prereza izdelana iz vezanih plošč, so omogočili uporabo sicer dragih basovskih kljunastih flavt širši, tudi amaterski glasbeni sceni. Izkazalo pa se je, da so nekatere zvočne značilnosti novih instrumentov še posebej zanimive za sodobne skladatelje in je tako “Petzold” postal privlačen instrument za izvajanje novih del. Moja skladba v nastajanju je koncipirana v treh delih, v vsakem bo v ospredju ena izmed tipičnih zvočnosti Petzold kljunaste flavte. Tako boste najprej prisluhnili različnim barvnim niansam kratkih pokov zaklopk, ti so pri Petzoldih izrazito slišni, ter spremljevalnega elektronskega zvočnega pasu v kontrastni statičnosti clustra in elektronskega starega orodja, t.im. zanke. Sledilo bo izvajanje z glasovno artikulacijo, šumi, petjem ipd. skozi inštrument ob elektronskem deležu v vlogi dialoga in nazadnje del z multifoniki ter alikvotnimi nizanji v flavti, ob kateri je elektronski delež podporen – ta del je prvima dvema kontrasten in prinaša snope svetlobne jasnine. Na Petzold kljunasto flavto bo zaigrala Maruša Brezavšček, moja hči, ki študira kljunasto flavto pri slovitih umetnikih, Dorothee Oberlinger, Antoniu Politanu ter Pedru Memelsdorffu.”
BIO: Brina Jež Brezavšček je diplomirala iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Urošu Kreku; študirala je tudi muzikologijo in klavir. Kasneje se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih za klavir in kompozicijo (Hrvaška, Madžarska, Avstrija) ter v elektronskih studiih (RTV Beograd, CIRM Nica, GRM Pariz). Njene skladbe so izvajali na festivalih za sodobno glasbo in koncertnih prizoriščih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, Švici, Franciji, Avstriji, Srbiji, Romuniji, Litvi, in Združenih državah Amerike. V njenem opusu je v ospredju predvsem komorna glasba, napisala je blizu 50 tovrstnih del. Poseben interes ima za vključevanje odrskih elementov. Občasno se posveča elektroakustični kompoziciji in delom za orkester. Piše tudi vokalno glasbo in dela za otroke in mladino. Njena glasba je zajeta v ospredju naprednega glasbenega razmišljanja s tehnikami in idejami, ki jih je povzela iz glasbene avantgarde poznega dvajsetega stoletja. Posebna moč glasbene materije je v modernih instrumentalnih postopih, ki jih skladateljica kombinira s subtilnim občutkom za kreiranje zvoka. (Povzeto po Niallu O’Loughlinu iz spremne besede k avtorski zgoščenki).
foto: Žiga Culiberg
Odzven, 30. 8. 2018: Pogovor z Brino Jež Brezavšček
Črne kaplje (*Ligofilija)
1. 9. 2018, 20.00, Galerija ŠKUC
Odzvanjajoče kapljice v temi jam so zgoščen prikaz kompleksnega in ekstremnega okolja, ki je še vedno polno skrivnosti, teme in posebne lepote in kjer se zdi, da se geološki in biološki čas odvijata v drugih časovnih okvirjih. V jamah je zvok, ki prebija tišino, zvok kapljanja. Majhne, a vztrajno prisotne kapljice so prenos informacij, vsebujejo podatke o življenjskih pogojih, ki iz gozdov, travnikov, polj in mest pronicajo globoko v jamo in so tako vir hrane za biološko življenje kot tudi gradbeni material za geološke strukture. Zvočni posnetki, ki služijo za osnutek kompozicije, so iz Planinskega jezera, ki ga med drugim naseljujejo človeške ribice aka proteus aka olm..
*Ligofilija je serija raziskovalnih umetniških del, ki nastajajo na pobudo Robertine Šebjanič v želji, da bi raziskala ljubezen (gr.: philéō) do temè (gr.: lúgē) in do neznanih prebivalcev tistih krajev, ki so za ljudi negostoljubni.
BIO: Robertina Šebjanič je intermedijska umetnica. V svojih delih umetnost prepleta z znanostjo in tehnologijo. Zadnja leta raziskuje predvsem žive sisteme, svoje umetniško-raziskovalne procese pa običajno izoblikuje v avdio-vizualne performanse, zvočna dela in kompleksne potopitvene instalacije. Je soustanoviteljica in članica skupine Theremidi orchestra ter mednarodne mreže Hackteria network. Leta 2016 je na festivalu Ars Electronica v Linzu prejela častno omembo v kategoriji Interactive Art + za porject Aurelia 1+Hz / proto viva sonification ter bila nominirana za nagradi STARTS 2016 in Beli Aphroid. Nastopa na številnih mednorodno odmevnih prizoriščih in dogodkih, kot so: Ars electronica Linz, Kosmica (Mexico City), Art Laboratory Berlin, Eyebeam (New York) itn. Spletna stran: robertina.net.
Produkcija: Zavod Sektor s podporo zavoda Projekt Atol
Izvori in učinki uspavank
3. 11. 2018, 20.00, Galerija ŠKUC
BIO: Katarina Juvančič je kantavtorica, glasbena kritičarka in antropologinja. Z glasbenim sodelavcem Dejanom Lapanjo sta izdala tri albume upesnjenih in uglasbenih ženskih zgodb, ki so doživeli dober sprejem publike in kritičnih peres, ter ju ponesli vse od Evrope, Balkana, do JV in centralne Azije.
Z enako radovednostjo in ustvarjalnim žarom pa se vrsto let posveča tudi raziskovanju uspavank. Poleg odmevnih akademskih objav (Cambridge Press) in intervjujev (The New York Times), je producentka dveh albumov uspavank – Al’ že spiš? ali Kako uspavamo v Sloveniji ter Uspavanka v meni. Na slednji sodelujejo udeleženke njenih delavnic uspavank. Pripravlja tudi avtorski album uspavank z naslovom Težkonočnice.
1. 12. 2018, 20.00, Galerija ŠKUC
BIO:
2017
Črne kaplje
2. 10. 2018, 20.00, Galerija ŠKUC
BIO: Robertina Šebjanič je intermedijska umetnica. V svojih delih umetnost prepleta z znanostjo in tehnologijo. Zadnja leta raziskuje predvsem žive sisteme, svoje umetniško-raziskovalne procese pa običajno izoblikuje v avdio-vizualne performanse, zvočna dela in kompleksne potopitvene instalacije. Je soustanoviteljica in članica skupine Theremidi orchestra ter mednarodne mreže Hackteria network. Leta 2016 je na festivalu Ars Electronica v Linzu prejela častno omembo v kategoriji Interactive Art + za porject Aurelia 1+Hz / proto viva sonification ter bila nominirana za nagradi STARTS 2016 in Beli Aphroid. Nastopa na številnih mednorodno odmevnih prizoriščih in dogodkih, kot so: Ars electronica Linz, Kosmica (Mexico City), Art Laboratory Berlin, Eyebeam (New York) itn. Spletna stran: robertina.net.
Zookonteksti
2. 10. 2017, 20.00, Galerija ŠKUC
Zoomuzikologija – kot disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem estetske vrednosti zvokov v komunikaciji živali – odpira ključna vprašanja glede našega razumevanja in vrednotenja glasbenega. Opozarja na eno izmed najbolj trdno zasidranih diskriminacij, ki jo človek vrši nad drugimi živimi bitji – seveda tudi znotraj umetnosti same – njej lastni pa so mehanizmi izkoriščanja, podrejanja in lastninjena. Opozarjam na to, da je lahko zvok, ob ponovni obuditvi naših slušnih zaznav, eden od ključnih medijev za odpravo diskriminacij ter ga s tem načrtno postavljam v polje aktivistične umetnosti oziroma umetnost samo razumem kot takšno, katere namen je lahko tudi družbena ozaveščenost, kritika obstoječih družbenih mehanizmov ter političnih struktur – med slednje pa nedvomno spada tudi specistična diskriminacija.
BIO: Katarina Radaljac je borka za pravice živali in feministka, študentka 2. letnika magistrskega študija na oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, honorarna sodelavka RTV Slovenija na programu Ars (od leta 2014) in violinistka – v študijskem letu 2016/17 je pod mentorstvom doc. Luke Juharta na Akademiji za glasbo v Ljubljani igrala v triu ImunNaŠalo. Od leta 2013 piše za revijo Glasna. Do zdaj je napisala preko 50 kritik koncertov, pripravila preko 20 intervjujev z umetniki ter napisala okoli 30 strokovnih in 20 krajših oddaj. Za program Ars je pripravila cikel petih oddaj, posvečenih zoomuzikologiji, napisala je dva članka na to temo za revijo Glasna, svoje ideje je predstavila na performativnem večeru v Španskih borcih ter predavala na Mednarodnem študentskem muzikološkem simpoziju v Gradcu.
Cikel Slavne neznane finančno podpira Mestna občina Ljubljana.