Nina Dragičević (b. 1984) started her musical career as a classical violinist. Since 2008 she  has been active as a drum’n’bass DJ and a member of the first female DJ collective in Slovenia, Female’s’cream. Since 2013 she has been focusing on creating her own music which she presents exclusively at alternative culture venues, such as Ljubljana’s Škuc Gallery, Kapelica Gallery, Cafe Pritličje, Autonomous cultural centre Metelkova, Social centre Rog.

In her compositions, Overheard fragments of sound (December 2013), HRTBRKS (January 2014), An Ode to My Butcher (May 2014), Composition for an orchestra or a specific individual (June 2014) and Parallellax (April 2015), she mixes electronic sounds with organic ones, records soundscapes and herself, and combines as well as conceptualizes these elements in a specific, recognizable sound poetry. Because of her intellectual usage of sounds and composing music, excellent performance and humanistic intonation she can be regarded as a part of the great tradition outlined by female pioneers of electronic music, sound sculptors, synthesizers of sounds, such as Delia Derbyshire, Daphne Oram and Eliane Radigue. In 2016 her album Parallellax was released on Kamizdat Records.

Nina Dragičević has also been engaged in other areas of cultural expression and civil-society activism. Since 2012 she has been editor of Lezbnik magazine. In 2013 she was  coordinator of the Lesbian Quarter festival, and in 2016 program director of Ljubljana’s Pride Parade. She participates in a feminist initiative for women in music Glasne. She works as a designer: she created several book-covers for Škuc publishing house; she created the visual image for the Lesbian quarter festival in 2013, the poster for the first concert of Glasne in 2015 and the visual image for the Pride Parade in 2016. In 2014 her prose debut Kdo ima druge skrbi (Eng. Who has other worries) was published, and in 2016 she published a monograph Slavne neznane: zvočne umetnice v konstrukciji družbe (Eng. Famous Unknowns: female sound artists in the construction of society).

She is a journalist for Ljubljana’s Radio Student, where she runs a show Slavne neznane (Eng. Famous Unknowns) on gender and sexual difference in music. Her essays on music and other articles were published in the magazine Odzven, Časopis za kritiko znanosti (Journal for the Critique of Science), the daily Delo etc. In Autonomous Cultural Centre of Metelkova she organizes Slišane v salonu (Eng. Heard in the Salon), a cycle of sociologically conceived discussions on music, tinged with a feminist perspective. Her comprehensive authorial contribution ranks her among those intellectual personas which because of the forgotten, but essential bond between artistic expression, social engagement and critical thinking have the power to think and reflect on the present time.

Nina Dragičević, rojena leta 1984, deluje na mnogih področjih umetniškega in avtorskega izražanja, izrazit pa je tudi njen prispevek v civilnodružbenih gibanjih. Svojo avtorsko pot je začela z glasbenim ustvarjanjem in poustvarjanjem, in sicer kot klasična violinistka. Na področju glasbenega poustvarjanja je med leti 1991 in 2008 poleg mnogih solističnih nastopov sodelovala tudi s simfoničnimi in komornimi orkestri. Leta 1997 je prejela diplomo za najvišji kakovostni razred (90 – 100 točk) na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije. Po dolgem premoru iz zdravstvenih razlogov je violinsko kariero postavila ob stran.

Od leta 2008 se uveljavlja kot drum’n’bass didžejka. Soustvarila je prvi ženski DJ kolektiv v Sloveniji, Female’s’cream. Kot didžejka nastopa v klubskih prostorih in na dogodkih alternativnih kultur in skupnosti, kot so Klub K4, Festival Lent/Creative Underground, Gala Hala, Menza pri koritu, Monokel, Tiffany, Open, Bassen, Tovarna Rog, Parada ponosa, LokalPatriot, Koperground, Pri zelenem zajcu in v tujini.

Od leta 2013 se osredotoča na produkcijo avtorske glasbe. V svojih doslej objavljenih kompozicijah – »Preslišanih fragmentih zvoka« (december 2013), »HRTBRKS« (januar 2014) in »Oda mojemu klavcu« (maj 2014) – kombinira elektronske zvoke z organskimi, snemanje okolice in sebe, te elemente pa združuje v zvočno poezijo. Pri svojem ustvarjanju se vključuje v tradicijo pionirk elektronske glasbe, kot so Delia Derbyshire in Eliane Radigue. Debitantski nastop je izvedla decembra 2013 v ljubljanski Galeriji Škuc.

Poleg glasbene ustvarjalnosti je Nina Dragičević dejavna tudi na ostalih področjih umetniškega in avtorskega izražanja. V letu 2014 je pri založbi ŠKUC izšel je njen prozni prvenec, roman Kdo ima druge skrbi; z odlomki iz njega se je javno predstavila leta 2013 in 2014 na Večerih gejevske in lezbične literature v Galeriji Škuc. Njeno avtorsko pisanje sega tudi na področje esejistike in blogerstva: od leta 2007 objavlja prispevke na blogu »In numero et mensura«, svoje tekste je objavila v reviji Lesbo in na blogu legendarne ljubljanske kavarne Open. Njeni polemični komentarji so povzeti tudi v knjižnem delu Nataše Velikonja in Tatjane Greif »Lezbična sekcija LL: kronologija 1987-2012 s predzgodovino«.

Vsebinska in politična intonacija njenih esejev je v veliki meri obeležena s sodelovanjem v lezbičnem gibanju in z izkušnjami, ki izhajajo iz civilnodružbenega angažmaja, vendar pa je ves njen civilnodružbeni prispevek vselej in poudarjeno kulturno-umetniško obarvan: tako je leta 2012 ustvarila naslovnico knjige ameriške pisateljice in aktivistke Audre Lorde »Zami: novo črkovanje mojega imena«, ki je izšla pri založbi Škuc. Od leta 2012 je urednica in oblikovalka časopisa Lezbnik. Leta 2013 je bila koordinatorka kulturno-umetniškega festivala Lezbična četrt, za katerega je prispevala tudi nosilno vizualno podobo. Njen celovit avtorski prispevek jo uvršča med tiste intelektualne persone, ki imajo zaradi pozabljenega, a nujnega spoja med umetniškim izražanjem, družbenim delovanjem in kritičnim mišljenjem moč misliti in reflektirati dandanašnji čas.

 

besedilo o avtorici prispevala Nataša Velikonja

foto: Ana Cetinski